Spanje je ena najpomembnejših regenerativnih funkcij telesa. Med spanjem se v telesu odvijajo številni obnovitveni procesi – celice se obnavljajo, hormoni se uravnavajo in imunski sistem krepi svojo odpornost. Ko pa telesu redno primanjkuje spanca, pride do upočasnitve teh ključnih procesov, kar se zrcali tako na zunanjosti kot v notranjosti.
Kronično pomanjkanje spanja povzroči večje izločanje stresnega hormona kortizola, ki prispeva k razgradnji kolagena, kar vodi do izgube elastičnosti kože. Poleg tega pomanjkanje spanja poveča vnetne odzive v telesu, kar spodbuja razvoj bolezni srca, sladkorne bolezni in duševnih motenj.
Tudi možgani trpijo – slabši spomin, zmanjšana koncentracija in počasnejše razmišljanje so jasni znaki, da se možgani ne morejo ustrezno regenerirati. V študijah je bilo ugotovljeno, da je pri ljudeh s kroničnim pomanjkanjem spanja večja verjetnost za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.
Kakovosten spanec je torej nujen za ohranjanje mladostne vitalnosti. Pomembno je vzdrževati reden ritem spanja, spati vsaj 7–8 ur na noč in se izogibati modri svetlobi iz ekranov pred spanjem.